Topovske bitke

Testi

K nalogi so priloženi testi. Izdelek, ki ga oddate, mora prestati teste, sicer se naloga ne šteje za opravljeno. Teste lahko pustite v svojem programu, lahko pa jih pobrišete. Preberite navodila za testiranje in priporočila v zvezi s testiranjem na forumu.

Nekaj dejstev o šahu

  • Šahovska polja označimo s kombinacijo črke (stolpec) in številke (vrstica). c2 je tretje polje v drugi vrstici.
  • V šahu se trdnjava (AKA top) pomika po stolpcih in vrsticah, ne pa diagonalno ali kako drugače. Dve trdnjavi se torej napadata, če ste v isti vrstici in stolpcu.
  • Šahovske trdnjave lahko, tako kot šahovski konji, tudi preskakujejo figure. O tem dejstvu sicer nisem povsem prepričan, ampak Donald je tako napisal na Twitterju, torej mora biti res.

Običajno se v šahu napadajo bele in črne figure (tidve barvi bodo sicer nekoč zamenjali s čim nevtralnim, saj se to, da je beli lovec požrl črnega kmeta, sliši rasistično). V naši nalogi pa se bodo med seboj napadale kar bele trdnjave.

Obvezna naloga

Napiši naslednje funkcije.

  • se_napadata(top1, top2) prejme koordinati dveh topov in vrne True, če se med seboj napadata (torej: če sta v isti vrstici ali stolpcu) in False, če se ne. Če gre za eno in isto trdnjavo, pa vedno vrne False.

    Tako klica se_napadata("a5", "a8") in se_napadata("c5", "f5") vrneta True, klic se_napadata("a5", "c3") vrne False (ker nista ne v isti vrstici ne v istem stolpcu), klic se_napadata("c3", "c3") pa vrne False, ker gre za eno in isto trdnjavo.

  • napadeni(top, topovi) prejme koordinato enega topa in seznam koordinat vseh topov na šahovnici. Vrniti mora seznam koordinat vseh topov, ki jih napada podani top.

    Klic napadeni("c3", ["c1", "c3", "d6", "c6", "e5", "a3"]) vrne ["c1", "c6", "a3"]. Klic napadeni("c1", ["c1", "c3", "c4", "c5"]) vrne ["c3", "c4", "c5"], ker topovi lahko preskakujejo druge topove.

    (Napadeni topovi naj bodo našteti v enakem vrstnem redu, v katerem se pojavijo v seznamu topovi. S tem se ti ni treba posebej ukvarjati: če ne boš kaj brez potrebe mešal(a), se bo zgodilo samo od sebe.)

  • napadenost(top, topovi) prejme koordinato topa in koordinate vseh topov ter vrne število topov, ki napadajo podani top.

    Napadenost topa f5 na sliki je 3, saj ga napadajo trije topovi (vključno s topom a5, ker lahko le-ta preskoči top c5).

  • varen(top, topovi) vrne True, če podani top ni napaden in False, če je.

    Na sliki je le en top, za katerega bi ta funkcija vrnila True: top d3.

  • najbolj_napaden(topovi) prejme seznam topov in vrne koordinati topa, ki ga napada največ drugih topov. Če je enako napadenih več, vrne tistega, ki je prej na seznamu. Če ni napaden nihče, vrne None.

    Za topove na sliki ta funkcija vrne "c5", saj ga napadajo štirje drugi topovi.

  • vse_varno(topovi) vrne True, če noben top ne napada nobenega drugega.

    Na sliki ni vse varno. Nikakor.

Dodatna naloga

Donald je priznal napako. No, v resnici je ni, fake news, ampak vseeno: topovi se ne morejo preskakovati.

Napiši funkcijo direkten_napad(top1, top2, topovi), ki prejme koordinati dveh topov in seznam vseh topov. Funkcija vrne True, če se top1 in top2 napadata - seveda tako, da med njima ni nobenega drugega topa.

Funkcija, ki smo jo napisali prej, bi za topa a5 in f5 vrnila True, četudi je med njima top na c5. Funkcija, ki jo pišemo zdaj, pa mora v takem primeru vrniti False.

Testi