Na teh predavanjih začetnikom prvič zares vidijo metode in vidijo, kako ta reč funkcionira z nizi, terkami in seznami. Obenem pa seveda spoznajo kup metod nizov in seznamov, kar nam bo prišlo prav pri programiranju kasneje.
Na hitrejši izvedbi teh predavanj, bomo bolj kot ne preleteli seznam metod.
Še prej pa tem, ki že kaj vedo, povejmo nekaj o funkcijah in metodah.
Tole v tem razdelku niti ni pomembno in pišem samo zaradi študentov, ki so se pogovarjali o tem, ali so funkcije v Pythonu ekvivalentne metoda ne-vem-več-kje.
Besedi funkcija in metoda imajo v različnih besedah nekoliko različne pomene. V Pythonu se beseda funkcija navadno uporablja za takšne funkcije, ki niso vezane na nek objekt. To so
print
, abs
) oz.
globalne funkcije modulov (math.sqrt
,
os.path.split
)Z besedo metoda bomo mislili funkcijo, ki je vezana na določen objekt, se pravi instanco razreda ali razred.
Če komu kaj pomeni, je tule primer. Kdor ga ne razume, naj se ne vznemirja.
class A:
def f(self):
...
@staticmethod
def g():
...
@classmethod
def h(cls):
...
Za zdaj imamo le razred. A.f
je metoda razreda, vendar
pričakuje kot argument objekt. A.f
torej ni vezana in ji
Python pravi funkcija.
A.f
<function __main__.A.f(self)>
A.g
smo definirali kot staticmethod
, torej
ne bo nikoli vezana na nič in ji bo Python vedno rekel funkcija. (Kar je
nekoliko nekonsistentno, saj se dekorator, s katerim smo jo okrasili,
imenuje prav staticmethod
!).
A.g
<function __main__.A.g()>
h
pa je classmethod
in kot argument prejme
razred. Zato je vedno vezan in mu Python pravi vezana metoda.
A.h
<bound method A.h of <class '__main__.A'>>
Če naredimo objekt razreda A
, a
, bo
a.f
(vezana) metoda.
= A()
a a.f
<bound method A.f of <__main__.A object at 0x10993e790>>
Za g
in h
pa se nič ne spremeni in je
pravzaprav vseeno, ali do njiju pridemo z a.g
in
a.h
ali A.g
in A.h
.
a.g
<function __main__.A.g()>
a.h
<bound method A.h of <class '__main__.A'>>
Kot sem napisal, pa so tole samo terminološki detajli, ki se jih tudi jaz navadno niti ne spomnim, ker ... so nepomembnei
Pri metodah nizov predvsem ne smemo pozabiti, da so le-ti
nespremenljivi. Metode, kot je replace
ne spreminjajo
nizov, temveč vračajo nove nize.
Precej spodnjih metod (find
, strip
...) ima
še dodatne argumente, ki jih bomo tule zamolčali.
s.startswith(x)
, s.endswith(x)
:
True
, če se niz začne oz. konča z x
.s.count(x)
: vrne število pojavitev podniza
x
znotraj niza s
.s.replace(o, n)
: vrne niz, v katerem so vse pojavitve
podniza o
zamenjane z nizom n
.s.lower()
, s.upper()
,
s.capitalize()
, s.title()
: vrne niz, v katerem
so vse črke podanega niza zamenjane z malimi oz velikimi, ali pa je
velika le prva črka ali pa prve črke vseh besed.s.index(x)
, s.rindex(x)
: vrne indeks prve
oz. zadnje pojavitve podniza x
v s
. Če takega
podniza ni, sproži izjemo.s.find(x)
, s.rfind(x)
: isto, le, da v
primeru, da niza ni, vrne -1
.s.ljust(x)
, s.rjust(x)
,
s.center(x)
: na začetek, konec ali začetek in konec niza
doda toliko presledkov, da ima le-ta x
znakov. Precej
neuporabno, saj nize oblikujemo drugače.s.strip()
, s.lstrip()
,
s.rstrip()
: odlušči bel prostor na obeh straneh, začetku
ali koncu niza.s.split(c)
: vrne seznam podnizov, ki ga dobi, če
s
loči glede na znak c
. Argument navadno
izpustimo in dobimo nize, ločene glede na beli prostor (presledek,
tabulator, nova vrstica).Posebej si oglejmo samo join
.
= ["Ana", "Berta", "Cilka", "Dani", "Ema"]
imena "".join(imena)
'AnaBertaCilkaDaniEma'
Praznemu nizu, ""
, smo "naročili", naj združi nize iz
podanega seznama. To sicer ni videti preveč lepo, lepše bo, če jih
združimo s kakim ločilom.
" - ".join(imena)
'Ana - Berta - Cilka - Dani - Ema'
", ".join(imena)
'Ana, Berta, Cilka, Dani, Ema'
" in ".join(imena)
'Ana in Berta in Cilka in Dani in Ema'
Najlepše pa bo, če vsa imena do zadnjega združimo z vejicami, nato pa z "in" pripnemo še zadnje ime. Ker ravno poznamo rezine.
", ".join(imena[:-1]) + " in " + imena[-1]
'Ana, Berta, Cilka, Dani in Ema'
To, mimogrede, deluje celo z dvema imenoma - prvo bo pač pustil pri
miru, saj v seznamu, kot je ["Ana"]
ni česa združevati:
= ["Ana", "Benjamin"]
imena ", ".join(imena[:-1]) + " in " + imena[-1]
'Ana in Benjamin'
Pri enem samem pa malo zataji.
= ["Ana"]
imena ", ".join(imena[:-1]) + " in " + imena[-1]
' in Ana'
Tako kot nizi imajo tudi seznami metodi count
in
index
, o katerih ne bomo izgubljali besed.
Medtem ko vam pri nizih metoda index
ne bo prišla
velikokrat na misel, jo boste, sodeč po izkušnjah iz preteklih
generacij, pridno zlorabljali na seznamih. Že kaka dva, tri tedne pred
temi predavanji jo nekateri študenti odkrijejo in si z njeno pomočjo
otežijo reševanje domačih nalog.
Metoda index
je v resnici uporab(lje)na zelo
redko. Metode index
prav gotovo ne gre uporabljati
znotraj zanke for
, ki gre prek seznama in ob tem poskuša
dobiti indeks trenutnega elementa.
Ena tipičnih zlorab je ta:
= ["Ana", "Berta", "Cilka", "Dani", "Ema"]
imena = [72, 78, 70, 65, 68]
teze for ime in imena:
= imena.index(ime)
i print(ime, "tehta", teze[i], "kilogramov.")
Ana tehta 72 kilogramov.
Berta tehta 78 kilogramov.
Cilka tehta 70 kilogramov.
Dani tehta 65 kilogramov.
Ema tehta 68 kilogramov.
Tole tule slučajno deluje. Neha pa delovati takoj, ko imamo v seznamu
dve enaki imeni: index
bo vrnil prvo.
= ["Ana", "Ana", "Ana"]
imena = [72, 78, 70]
teze for ime in imena:
= imena.index(ime)
i print(ime, "tehta", teze[i], "kilogramov.")
Ana tehta 72 kilogramov.
Ana tehta 72 kilogramov.
Ana tehta 72 kilogramov.
Tu se študenti tipično pritožijo: ko se ime
nanaša na
drugo Ano v seznamu, bi morala metoda index
po njihovem
vrniti indeks drugega elementa, 1
in ne 0
. Če
bi index
res delal tako: kaj bi dobili, če bi poklicali
imena.index("Ana")
? V tem primeru se niz "Ana"
ne nanaša na nek specifičen element v seznamu. V resnici je
ime
v gornjem primeru vedno samo "Ana"
. Ne
neka konkretna Ana s tega seznama. Samo Ana. In index
vrne
prvo Ano.
Vem, vem, zakaj študenti pišejo programe, kot je gornji. Zaradi moje
reklame proti range(len(...))
. Radi bi napisali tole, a si
ne upajo.
= ["Ana", "Berta", "Cilka", "Dani", "Ema"]
imena = [72, 78, 70, 65, 68]
teze
for i in range(len(imena)):
print(imena[i], "tehta", teze[i], "kilogramov.")
Ana tehta 72 kilogramov.
Berta tehta 78 kilogramov.
Cilka tehta 70 kilogramov.
Dani tehta 65 kilogramov.
Ema tehta 68 kilogramov.
In prav je, da si ne upajo. To se naredi tako:
for ime, teza in zip(imena, teze):
print(ime, "tehta", teza, "kilogramov.")
Ana tehta 72 kilogramov.
Berta tehta 78 kilogramov.
Cilka tehta 70 kilogramov.
Dani tehta 65 kilogramov.
Ema tehta 68 kilogramov.
Kadar potrebujemo element in indeks, pa uporabimo
enumerate
.
for i, ime in enumerate(imena):
print(i, ":", ime)
0 : Ana
1 : Berta
2 : Cilka
3 : Dani
4 : Ema
Malo smo skrenili s poti, ampak je pomembno. Zato bom povedal še
enkrat preden uporabite index
, razmislite, ali ga
res potrebujete. Metoda index
je
Če je tako slab, zakaj obstaja? Ker ga včasih čisto legalno
potrebujemo. Zakaj pa o njem govorim programerjem - začetnikom? Zato,
ker ga sicer odkrijejo sami. index
je ena od stvari, za
katere je boljše, da otroci o njih slišijo od staršev, ne vrstnikov.
Zdaj pa nazaj k metodam.
Že nekaj časa vemo za append
, ki v seznam doda nov
element. Pazite, tole je zelo drugače kot pri nizih! Metoda
append
ne vrača novega seznama, temveč v resnici spreminja
seznam.
Kako pa bi k nizu pripeli seznam? Tule nam append
ne bo
pomagal: kar naredi, je povsem narobe.
imena
['Ana', 'Berta', 'Cilka', 'Dani', 'Ema']
"Fanči", "Ema", "Greta"]) imena.append([
Kaj smo pa pričakovali? Metoda append
prejme en
argument. In to kar prejme, doda k seznamu. Torej: kar ji podamo kot
argument, bo zadnji element seznama. Če torej append
-u
podamo seznam, bo seznam zadnji element seznama.
Metoda, ki bo naredila, kar hočemo, je extend
.
= ['Ana', 'Berta', 'Cilka', 'Dani', 'Ema']
imena "Fanči", "Greta"])
imena.extend([ imena
['Ana', 'Berta', 'Cilka', 'Dani', 'Ema', 'Fanči', 'Greta']
V resnici extend
-a praktično ne potrebujemo. Ker je
sezname možno seštevati, raje uporabimo kar +=
.
+= ["Helga", "Iva"]
imena imena
['Ana', 'Berta', 'Cilka', 'Dani', 'Ema', 'Fanči', 'Greta', 'Helga', 'Iva']
Metodi insert
podamo dva argumenta, indeks in element,
pa bo vstavila element pred element s podanim indeksom.
= ['Ana', 'Berta', 'Dani', 'Ema', 'Greta']
imena 2, "Cilka")
imena.insert(-1, "Fanči")
imena.insert( imena
['Ana', 'Berta', 'Cilka', 'Dani', 'Ema', 'Fanči', 'Greta']
Očitno deluje tudi indeksiranje s konca.
Elemente seznama lahko odstranjujemo na tri načine.
Prvi je del
. del
ni metoda in prihaja iz
povsem drugega vica, a vseeno ga pač omenimo, ker se ravno učimo o
spreminjanju seznamov. Uporabimo ga tako:
del imena[-2]
imena
['Ana', 'Berta', 'Cilka', 'Dani', 'Ema', 'Greta']
Metoda pop
vrne element s podanim indeksom in ga pobriše
s seznama.
2) imena.pop(
'Cilka'
imena
['Ana', 'Berta', 'Dani', 'Ema', 'Greta']
Metodo pop
redko uporabljamo za pobiranje elementov
sredi seznamov. Navadno na ta način poberemo prvi ali zadnji element.
Pravzaprav najpogosteje zadnjega, zato lahko pop
pokličemo
tudi brez argumentov, pa bomo dobili zadnji element.
imena.pop()
'Greta'
imena
['Ana', 'Berta', 'Dani', 'Ema']
Če bi hoteli, recimo, prestaviti prvi element na konec, bi napisali
0))
imena.append(imena.pop( imena
['Berta', 'Dani', 'Ema', 'Ana']
V obeh primeri, pri del
in pop
smo morali
podati indeks elementa, ki ga želimo odstarniti. Včasih nimamo indeksa,
pač pa poznamo vrednost elementa, ki ga želimo odstraniti. V tem primeru
uporabimo remove
.
"Dani")
imena.remove( imena
['Berta', 'Ema', 'Ana']
Pri tem ne odstrani vseh takšnih elementov, temveč le prvega, na katerega naleti, kakor lahko vidimo v spodnjem primeru.
= [7, 1, 2, 3, 4, 1, 1, 2]
s 1)
s.remove( s
[7, 2, 3, 4, 1, 1, 2]
Za metodo remove
velja vse, kar smo napisali za
index
. V resnici za remove
sicer obstaja več
situacij, ko ga "legalno uporabimo", vseeno pa je nevaren, ker odstrani
prvi takšen element; počasen, ker mora element najprej poiskati; pogosto
nepotreben (ker lahko poznamo indeks). Poleg tega pa je še zelo nevaren:
študenti ga radi uporabijo znotraj zanke, v kateri gredo čez prav ta
isti seznam. Brisati elemente seznama, čez katerega greš ravnokar z
zanko, je vedno zelo slaba ideja. Če uporabljaš for
ali če
nisi pošteno previden.
Metoda s.copy()
naredi kopijo seznama s
,
tako kot da bi napisali s = s[:]
. Navadno uporabimo
s.copy()
, ker bolj eksplicitno pove, kaj počnemo.
Metoda s.clear()
ga izprazni, kar je isto kot
s[:] = []
ali del s[:]
in ni isto kot
s = []
. Razlika je tako prefinjena, da bo vredna posebnega
predavanja. Navadno uporabimo s.clear()
.
Le še dve metodi sta nam ostali. reverse
obrne vrstni
red elementov v seznamu.
= [7, 2, 5, 1, 1]
s
s.reverse() s
[1, 1, 5, 2, 7]
Zadnja je sort
, ki uredi elemente po vrsti.
s.sort() s
[1, 1, 2, 5, 7]
Metoda deluje nad vsakršnimi elementi, ki jih je mogoče primerjati - z njo lahko uredimo seznam števil, nizov... Podamo ji lahko tudi kup argumentov, ki pa jih v tem trenutku še nismo zmožni razumeti.
Ne spreglejte razlike med metodami nizov in seznamov. Metode nizov
vračajo nove nize; s.replace("min", "max")
ni spremenil
niza s
, temveč vrnil nov niz. Metode seznamov spreminjajo
seznam; s.insert(2, "Ana")
ne vrne novega seznama, temveč
spremeni s
. Enako velja za sort
in
reverse
.
Tule omenimo še dve Pythonovi funkciji, ki nista metodi, sta pa podobni gornjima in študente pogosto bega razlika.
= [7, 2, 5, 1, 1]
s for e in reversed(s):
print(e)
1
1
5
2
7
s
[7, 2, 5, 1, 1]
sorted(s)
[1, 1, 2, 5, 7]
s
[7, 2, 5, 1, 1]
sort
in reverse
sta metodi seznamov. Imeni
sta v velelniku - uredi!, obrni! - torej uredita oz. obrneta seznam.
Torej: spremenita ga.
sorted
in reversed
sta funkciji. Imeni sta
urejen in obrnjen, vrneta torej nov seznam (reversed
v
resnici ne vrača seznama, vrne pa nekaj, kar se vede malo podobno kot
seznam). Seznam, ki ga podamo kot argument, ostane nespremenjen. Obe
funkciji skoraj vedno uporabimo za zanko for
.
Eden od razlogov, zakaj sorted
in reversed
nista metodi, je tudi, da lahko na ta način sprejemata različne
argumente. Zadovoljni sta tudi z nizom ali terko (in vsem drugim, čez
kar je možno iti z zanko for
).
sorted("berta")
['a', 'b', 'e', 'r', 't']
for e in reversed("berta"):
print(e)
a
t
r
e
b
Terke imajo enake metode kot seznami, manjkajo jim le metode, ki spreminjajo seznam.
In, presenečenje: vse metode seznamov spreminjajo seznam. Terke imajo
le metodi: count
in index
.