Slovenija (uradno ime: Republika Slovenija) je evropska drzava z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope. Slovenija meji na zahodu z Italijo, na severu z Avstrijo, na severovzhodu z Madzarsko in na vzhodu in jugu s Hrvasko. Lezi na sticiscu alpskega, sredozemskega, panonskega in dinarskega sveta. Povrsina 20.273 km2 uvrsca Slovenijo med srednje velike evropske drzave. Dolzina drzavne meje znasa 1.382 km, od tega je 921 km kopenske, 413 km recne in 48 km morske meje. Slovenska obala Jadranskega morja je dolga 46,6 km. Glavno mesto je Ljubljana, ki je gospodarsko, kulturno in politicno sredisce, najvisji vrh pa je Triglav (2864 m).

Skozi slovensko zgodovino so pomembni kulturni vplivi prihajali iz srednjeevropskega in apeninskega kulturnega prostora. Glede na popis iz leta 2011 ima Slovenija 2.050.189 prebivalcev. Slovenci predstavljajo 83 % drzavljanov, medtem ko so najvecji delez z ustavo predpisanih narodnih manjsin Madzari (0,32 %), Italijani (0,11 %) in Romi (0,17 %). Uradni in drzavni jezik v Sloveniji je slovenscina, na predelih, kjer sta strnjeno naseljeni italijanska oziroma madzarska narodna manjsina, sta uradna jezika tudi italijanscina oziroma madzarscina.

Slovenija ima gospodarsko ureditev, ki temelji na prostem trgu. Slovenija je svojo drzavnost utemeljila s plebiscitom o samostojnosti 23. decembra 1990 in jo ubranila z osamosvojitveno vojno, potem ko je 25. junija 1991 razglasila neodvisnost. Po politicni ureditvi je Slovenija parlamentarna demokracija. Med clanice Organizacije Zdruzenih narodov je bila sprejeta 22. maja 1992. Slovenija je clanica Sveta Evrope, Svetovne trgovinske organizacije, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, zveze NATO ter drugih svetovnih organizacij. Leta 2004 je pristopila v Evropsko unijo. Leta 2007 je Slovenija postala clanica monetarne unije in prevzela skupno evropsko valuto evro.

Slovanski predniki danasnjih Slovencev so se na ozemlje Slovenije naselili v 6. stoletju. V 7. stoletju se je oblikovala Karantanija, prva drzava alpskih Slovanov. Leta 745 je Karantanija v zameno za obrambo proti Obrom priznala bavarsko nadoblast, medtem ko je notranjo samostojnost ohranila do preoblikovanja v frankovsko grofijo leta 828. Verjetno se je v 7. stoletju na prostoru osrednje Slovenije izoblikovala se ena slovanska plemenska tvorba - Karniola, ki je v 8. stoletju tudi prisla v sklop frankovske drzave. V casu od 8. stoletja se je iz Salzburga in Ogleja zacelo siriti tudi krscanstvo.

Okoli leta 1000 so bili napisani Brizinski spomeniki, prvi pisni dokument v slovenscini in prvi slovanski zapis v latinici. V 14. stoletju je spadala vecina danasnjega slovenskega ozemlja v posest Habsburzanov, kar je pozneje postala Habsburska monarhija. Slovensko ozemlje je bilo razdeljeno na dezele: Kranjsko, Trst, Istro, Gorisko, Korosko in Stajersko.

V letu 1848 so v Pomladi narodov med stevilnimi narodi tudi Slovenci s politicnim programom zahtevali Zedinjeno Slovenijo.

Z razpadom Avstro-Ogrske leta 1918 so juznoslovanski narodi nekdanje dvojne drzave 29. oktobra 1918 razglasili narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne drzave Slovencev, Hrvatov in Srbov s srediscem v Zagrebu. Nevarnost s strani Italije, ki je zasedla Primorsko in Istro ter dele Dalmacije, in pritisk Srbov po zdruzitvi v skupno drzavo sta botrovali 1. decembra 1918 zdruzitvi Drzave SHS s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je 1929 preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo.

Kraljevina Jugoslavija je med 2. svetovno vojno razpadla, Slovenci pa so se pridruzili Demokraticni federativni Jugoslaviji, uradno razglaseni 10. avgusta 1945. Drzava se je 29. novembra 1945 preimenovala v Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo (FLRJ) in se kasneje leta 1963 v Socialisticno federativno republiko Jugoslavijo (SFRJ).

Danasnja Slovenija je na osnovi plebiscitne odlocitve razglasila svojo neodvisnost od SFRJ 25. junija 1991 in jo ubranila z dvotedensko vojno za samostojnost.

Geografsko lezi Slovenija v srednji Evropi oziroma v jugovzhodni Evropi (odvisno od definicije), na sticiscu Alp, Dinarskega gorstva, Panonske nizine in Sredozemlja. Podnebje je mesanica vplivov alpskega, sredozemskega in celinskega podnebja. Polovico njene povrsine pokrivajo gozdovi. V severozahodnem delu drzave prevladujejo Alpe z najvisjim vrhom Triglavom (2864 m). V smeri proti morju se razprostira pokrajina Kras. Njen podzemeljski svet skriva najvelicastnejse podzemne galerije v Evropi. Postojnska jama in Skocjanske jame, ki so jih izklesale podzemeljske vode, skrivajo lepoto kapnikov. Slednje so tudi na Unescovem seznamu kulturne in naravne dediscine.

Vec kot polovico povrsine, 1.177.244 ha, pokrivajo gozdovi, od tega je 1.062.974 ha t. i. gospodarskih gozdov, 98.762 ha varovalnih gozdov in 9.508 ha gozdnih rezervatov (stanje leta 2018). Od drevesnih vrst prevladujeta bukev in navadna smreka, ki predstavljata priblizno po tretjino lesne mase vsaka, med ostalimi bolj razsirjenimi vrstami pa so se navadna jelka in predstavniki borov ter hrastov.[3] V Evropi imata vecji delez gozdov samo se Finska in Svedska.

V Sloveniji je po naravovarstveni zakonodaji zascitenega priblizno 8 % ozemlja. Najvecje obmocje zavzema Triglavski narodni park (83.807 ha). Pestra geoloska zgradba, razgibanost v reliefu (od morske gladine do 2864 m nadmorske visine) ter dejstvo, da se Slovenija razprostira na stirih biogeografskih obmocjih, so omogocile bogastvo rastlinskih in zivalskih vrst. V Sloveniji uspeva 3000 praprotnic in semenk ter 50.000 razlicnih zivalskih vrst. V smislu biotske raznovrstnosti je Slovenija "vroca tocka" Evrope.[4] Stevilni so tudi zivalski in rastlinski endemiti, kjer izstopa favna kraskih jam s svetovno znano clovesko ribico (slednja je sicer dinarski endemit in ni omejena na slovensko ozemlje).

Najvec slovenskega povrsja sestavljajo kamnine iz casa, mezozoika (apnenec, dolomit) in kenozoika, torej terciarja (lapor, pescenjak, flis) in kvartarja (prod, pesek, glina, konglomerat). Po nacinu nastanka prevladujejo sedimentne kamnine, predvsem apnenec.

Slovenija ima zaradi lege v zmernih geografskih sirinah na prehodu Alp v Dinaride in Sredozemlja v Panonsko kotlino izrazito prehodno podnebje, ki je posledica sovplivanja morskih in celinskih zracnih gmot. Na lokalne podnebne razmere ima precejsen vpliv tudi velika reliefna pestrost in visinska razclenjenost povrsja. Na slovenskem ozemlju prihaja do stika in prepletanja gorskega (alpskega), sredozemskega in celinskega podnebja. Za vse tri podnebne tipe je znacilna netipicnost, ce jih primerjamo s pravim gorskim, sredozemskim ali celinskim podnebjem, s prepletanjem njihovih glavnih znacilnosti, zato jim pogosto dodajamo predpono "sub" (submediteransko, subkontinentalno, submontansko podnebje) ali jih oznacujemo za "zmerno" (sredozemsko, gorsko, celinsko). Izrazita prehodnost podnebnih tipov otezuje podnebno clenitev in dolocanje meja med tipi in podtipi podnebij, pa tudi poimenovanje. Na splosno se z oddaljevanjem od Alp in Visokih dinarskih planot proti vzhodu in severovzhodu Slovenije krepijo celinske podnebne znacilnosti, proti jugu in jugozahodu sredozemske, z narascanjem nadmorske visine v Alpah in Visokih dinarskih planotah pa znacilnosti gorskega podnebja.

Juzno in jugozahodno od alpsko-dinarske pregrade se zaradi reliefne odprtosti proti Jadranskemu morju in Sredozemlju pojavlja zmerno sredozemsko podnebje. Tu je najvec dni s soncem v Sloveniji (2.100-2.400 ur na leto) ter najvec jasnih in najmanj oblacnih dni. Povprecna temperatura najhladnejsega meseca je nad 0 °C, najtoplejsega pa vec kot 20 °C. Zaradi vpliva morja so v primerjavi z notranjostjo visje predvsem jesenske in zimske temperature. Padavin je od 1.000 mm ob obali do 1.700 mm v notranjosti. Najvec jih obicajno pade novembra ali oktobra, sekundarni visek je na prehodu pomladi v poletje (maj, junij), julija in avgusta je obicajno susa. Nizje lezeci predeli ob Trzaskem zalivu imajo povprecne januarske temperature nad 4 °C in julijske nad 22 °C (obalni podtip zmerno sredozemskega podnebja, tudi podnebje oljke). Zaledni podtip ima nekoliko nizje temperature in vec padavin. Vsi podatki so za obdobje 1971-2000.

Zmerno celinsko vlazno podnebje je znacilno za vecji del Slovenije. Zaradi prepletanja celinskih podnebnih znacilnosti z gorskimi in sredozemskimi ter stopnjevanja celinskosti od Alp in Visokih dinarskih planot proti vzhodu in severovzhodu locimo tri podtipe zmerno celinskega podnebja. Za zmerno celinsko podnebje zahodne in juzne Slovenije je, zaradi lege v predalpskem hribovju in na obmocju dinarske pregrade (zato tudi predgorsko ali predalpsko podnebje), znacilna velika kolicina padavin (1300-2500 mm padavin na leto, 1971-2000) z viskom padavin jeseni. Zmerno celinsko podnebje osrednje Slovenije ima omiljen celinski padavinski rezim z viskom padavin poleti in povprecno letno kolicino padavin 1000-1300 mm. Zmerno celinsko podnebje vzhodne Slovenije imata gricevnat in nizinski svet na vzhodu ter severovzhodu drzave, ki sta odprta proti Panonski kotlini. Temperaturni in padavinski rezim sta najbolj celinska v Sloveniji. Nizine se poleti zelo segrejejo, pozimi pa ohladijo. Spomladanske temperature so na ravni jesenskih ali celo nekoliko visje. Za slovenske razmere imajo te pokrajine malo padavin - od 800 do 1.000 mm letno (1971-2000), saj jih zaradi lege na zavetrni strani alpsko-dinarske pregrade dosezejo ze precej izsusene zracne gmote. Kljub poletnemu padavinskemu visku so poletja v vzhodni in severovzhodni Sloveniji zaradi sorazmerno nizke kolicine padavin in visokih temperatur na robu susnosti.

Za gorsko podnebje, ki ga imajo alpske pokrajine s Pohorjem in najvisji predeli Visokih dinarskih planot, je znacilno, da je povprecna temperatura najhladnejsega meseca manj kot -3 °C in najtoplejsega do zgornje gozdne meje vec kot 10 °C. Gorsko podnebje v Sloveniji bi lahko oznacili tudi za zmerno gorsko (submontansko), saj je gorski svet manj masiven in nizji kot npr. v osrednjih Alpah, zato se ne uveljavljajo vsi visinski podnebno-vegetacijski pasovi znacilni za Alpe. Manjka predvsem pravi snezni (nivalni) pas. Zgornja gozdna meja je locnica podnebja visjega in nizjega gorskega sveta. Podnebje nizjega gorskega sveta imajo tudi nekatere gorske doline, kotline in visoko lezece kraske kotanje, kjer so julijske temperature na ravni drugih v celinski Sloveniji, januarske pa so predvsem zaradi mocnih temperaturnih obratov pod -3 °C. Za gorsko podnebje, zlasti v zahodnem delu Slovenije, je znacilna najmanjsa osoncenost v Sloveniji (1600-1900 ur s soncem letno). Zaradi razvoja konvektivne oblacnosti so slabo osoncena poletja, nasprotno pa imajo gorski vrhovi zelo soncne zime. Izstopata velika namocenost (od 1.700 do vec kot 3.200 mm padavin letno; 1971-2000), ki se zmanjsuje proti vzhodu, in zmerno sredozemski padavinski rezim, ki v smeri Pohorja prehaja v zmerno celinskega.

Vodja drzave je predsednik, ki je izvoljen vsakih pet let. Nosilec izvrsilne oblasti v Sloveniji je Vlada Republike Slovenije, ki jo vodi predsednik vlade. Poleg njega sestavljajo vlado se ministri. Predsednika vlade predlaga predsednik Republike Slovenije, z glasovanjem pa potrdi drzavni zbor Republike Slovenije, ki ga vodi predsednik Drzavnega zbora Republike Slovenije

Nepopolni dvodomni parlament Slovenije sestavljata drzavni zbor in drzavni svet Republike Slovenije. Drzavni zbor ima 90 sedezev (po eden iz italijanske in madzarske manjsine). Drzavni svet ima 40 sedezev, predstavljajo ga druzbene, gospodarske, strokovne in krajevno pomembne skupine. Drzavni svet nima funkcije drugega (zgornjega) doma parlamenta, saj mu ustava teh pristojnosti ne zagotavlja. Redne parlamentarne volitve so vsaka stiri leta, v drzavni svet pa vsakih pet let.

Slovenija nima regionalne ravni delitve, ceprav jo ustava predvideva. Edina oblika lokalne samouprave so tako obcine z razmeroma sirokimi javnimi pooblastili, katerih glavne vloge so zagotavljanje predsolske vzgoje in primarne zdravstvene oskrbe, zagotavljanje kljucnih javnih sluzb (vkljucno z javnim prevozom in knjiznicnimi storitvami) in prostorsko nacrtovanje.[5] Slovenija je upravno razdeljena na 212 obcin, med katerimi jih ima 11 status mestne obcine.[6] Po mednarodnih primerjavah je lokalna samouprava zelo razdrobljena, kar se je v letih od osamosvojitve samo stopnjevalo, kljub zakonskim omejitvam ustanavljanja obcin.[5] Obcasnim vladnim predlogom o zmanjsevanju stevila obcin navkljub se to se ni zgodilo in vec kot polovica slovenskih obcin ima zdaj manj kot 5000 prebivalcev.

Po podatkih popisa prebivalstva leta 2002 je bilo med prebivalci Republike Slovenije 83,06 % Slovencev, od drugih etnicnih skupin pa je bilo vec kot 1 % se Srbov, Hrvatov in Bosnjakov.[8] Avstrijci, Cehi, Nemci, Poljaki in Rusi so predstavljali manj kot 0,1 % prebivalstva; pri 8,90 % populacije pa je bil podatek neznan ali pa niso zeleli odgovoriti.

Pricakovana zivljenjska doba je bila leta 2005 74 let za moske in 82 za zenske.

Povprecna naseljenost je 101 prebivalec na km2. Priblizno polovica prebivalstva zivi v urbanih naseljih, drugi pa na podezelju.

Uradni jezik je slovenscina. Na obmocjih obcin, v katerih zivita italijanska ali madzarska narodna skupnost (ob meji z Italijo in Madzarsko), je uradni jezik tudi italijanscina ali madzarscina. Kocevarscino, nekoc prevladujoci jezik oziroma nemsko narecje na Kocevskem, govori le se malo ljudi, zaradi cesar ga UNESCO opredeljuje kot "kriticno ogrozen jezik" (critically endangered language).