Za iskanje optimalne rešitve ne potrebujemo nujno računalnika. Začnimo z dvema ugotovitvama prof. Janeza Demšarja: 1. Srednje polje bo ostalo nepotacano. 2. Ostala polja oštevilčimo naokrog. To je praktično, ker potem konj v vsaki potezi skoči za 3 ali za 5 polj naprej (po modulu 8). Takšna notacija je vsekakor bolj praktična kot običajna šahovska: A3 B3 C3 0 1 2 7 0 1 in nas tako lepo spomni na A2 B2 C2 --> 7 3 oz. 6 2 številke običajne ure, kjer smo vajeni računati po mod. 12 A1 B1 C1 6 5 4 5 4 3 Na tem mestu velja pripomniti, da je Janezova ugotovitev: "konj ima v vsakem trenutku na voljo dve potezi", v resnici zelo pomembna, saj iz teorije grafov (glej str. 29, Presek 12/6) (oz. zdrave kmečke pameti) zaključimo, da imamo opravka s unijo ciklov (tj. grafom, v katerem ima vsako vozlišče stopnjo 2). V splošnem: če uporabljamo modul n, skačemo pa za k polj naprej, potem nam pogoj D(n,k) zagotovi, da graf skokov predstavlja en sam cikel (in ne unijo ciklov). Narišimo ta cikel, B oziroma oktagon 0 ---- 3 (skokov): / \ Konji so torej na pozicijah, / \ ki jih je predlagal Janez: 5 6 B (0, 2, 4, 6). Opozorimo: | | v tem grafu konji ne skačejo, | | pač pa se premikajo po povezavah. | | Č 2 1 Mimogrede: Skokov za 5 nismo rabili, \ / saj je 5 enako -3, ko računamo po \ / modulu 8 (oz. če najprej skočimo 7 ---- 4 z 3 in nato za 5 smo zopet na začetku). Č [Mat.: Cayleyjev graf je neusmerjen.] Kar naenkrat postane jasno, da je za optimalno rešitev pomembno le, da se konji premikajo v isto smer (npr. v smeri urinega kazalca), vse dokler ne pridejo na antipodno (nasprotno) pozicijo od tiste, kjer so začeli. Njihov vrstni red na krogu se ne more zamenjati (zakaj?). Torej mora vsak konj narediti po 4 poteze, vsi skupaj pa 16 potez. [Anjina optimalna rešitev počne prav to, da vsakega konja premakne (po 8-ciklu skokov) za ena naprej in potem to ponovi še trikrat.]