Prevajalniki

Računalnikarji pišemo programe v programskih jezikih. Teh je na tisoče
in vsak od njih na svoj način nudi programerju čim lažji zapis programa.
Žal pa računalnik razume en sam jezik: strojni jezik procesorja, ki je
vgrajen v računalnik. Zato potrebujemo posebne programe, ki jim pravimo
prevajalniki in jih uporabljamo za prevajanje enega programskega jezika v
drugega, včasih pa si pomagamo še s programi, ki jim pravimo navidezni
stroji in omogočijo izvajanje programa v jeziku, ki ga sam procesor ne
razume. Prevajalnike in navidezne stroje si moramo računalnikarji
sestaviti sami. A četudi nam jih sestavijo drugi računalnikarji, moramo
zelo dobro razumeti, kako prevajalniki in navidezni stroji delujejo, kaj
zmorejo, česa ne zmorejo in česa sploh nikoli ne bodo zmogli. Le tako
jih namreč lahko pravilno uporabljamo in z njimi izdelamo učinkovite
programe. Prevajalnike najbolje spoznamo, če kakšnega sestavimo sami.
Pri izdelavi posameznega prevajalnika moramo znati z računalnikom
analizirati prevajani program, ki je napisan v enem programskem jeziku,
in nato sestaviti program, ki počne isto, a je napisan v nekem drugem
programskem jeziku. Pri sestavljanju prevoda s prevajalnikom najlažje
ugotovimo, kakšen program lahko učinkovito prevedemo, iz tega pa se
naučimo, kako pisati učinkovite programe. 
Programiranje vam spremeni pogled na svet - razumevanje prevajalnikov pa
vam spremeni pogled na programiranje... Zelo preprosto: predmet za
računalnikarje, ki uživajo v programiranju.

Ali bolj tehnično: Predstavitev zgradbe, delovanja in izdelave prevajalnika za prevajanje programskih jezikov v zbirnik; posamezna poglavja ustrezajo posameznim fazam prevajalnika:
leksikalna analiza, sintaksna analiza, abstraktna sintaksa, semantična
analiza, klicni zapisi, vmesna koda, osnovni bloki, izbira strojnih
ukazov, analiza aktivnosti spremenljivk, dodeljevanje registrov.