Raziskave kažejo, da velik del projektov, ki se ukvarjajo z razvojem programske opreme (od 60 do 80%) projektov prekoračuje stroške, zamuja roke in ponuja manj funkcionalnosti, kot je bilo prvotno predvideno. Zato je stalno prisotno iskanje novih postopkov, metod in orodij, s pomočjo katerih bi odpravili omenjene probleme. Kot obetavna možnost so se okoli leta 2000 pojavile agilne metode, ki se množično uveljavljajo med razvijalci programske opreme. V literaturi lahko preberemo, da agilne metode omogočajo bistveno povečanje produktivnosti razvijalcev, večjo kakovost programske opreme, večje zadovoljstvo vseh sodelujočih, boljši vpogled v potek dela in večjo zmožnost prilagajanja spremembam v zahtevah uporabnikov. V zadnjem času je prisotna zamisel o nadgradnji agilnih metod s koncepti vitke proizvodnje, kar naj bi še izboljšalo postopek razvoja programske opreme. Temu trendu sledi tudi vsebina predmeta, ki se osredotoča na metodi Scrumban in Kanban kot tipični predstavnici tega trenda. Uporaba teh metod je prikazana skozi praktično delo na (skoraj) realnem projektu, ki služi kot študija primera (case study) za empirično ovrednotenje razvojnega postopka in njegovih rezultatov. Delo poteka v skupinah, zato predmet prispeva tudi k pridobivanju dodatnih spretnosti, kot so sposobnost za skupinsko delo, organizacijo in vodenje, komuniciranje z naročnikom, pripravo predstavitev ipd.

In order to address these issues, new processes, methods, techniques, and tools are constantly searched for possible use in software engineering practice. Around 2000, agile methods appeared as a viable solution that has been gaining wide acceptance among software developers. It is reported that agile methods significantly improve productivity, quality, stakeholder satisfaction, visibility and adaptation to changing user requirements. More recently, the idea of upgrading agile methods with concepts of lean manufacturing has emerged that promises further improvements in the software development process. Following this trend, the course concentrates on Scrumban and Kanban as two typical methods of this kind. Both methods are introduced through practical work on a quasi-real project, which also serves as a case study for empirical evaluation of the new approach and its results. The project requires students to work in groups, thus enabling project-based collaborative learning, which is not only beneficial for mastering agile and lean concepts, but also helps students in developing transferrable skills like teamwork, organization and management, communication and presentation skills, working with customer, etc.