Section outline

  • V prvem delu predmeta smo se spoznali z različnimi tehnikami za podporo odločanju. Začeli smo s preprostimi tehnikami za osebno uporabo, kot npr. T-chart, seznam prednosti in slabosti, spoznali smo leksikografsko metodo, videli pa smo tudi brezkriterijsko rangiranje -- edino tehniko pri tem predmetu, kjer nismo uporabili kriterijev pri odločanju. Brezkriterijsko rangiranje (primerjava po parih) je lahko učinkovita metoda tudi kasneje pri določanju koristnosti (MACBETH).

    Nato smo si ogledali podporo odločanju po principu MCDA (Multi-Criteria Decision Analysis). Gre za tehniko, ki variante med katerimi izbiramo (se odločamo) oceni na podlagi izbranih kriterijev. Surove vrednosti kriterijev predhodno preslika v koristnosti. Namen te preslikave je predvsem, da tako postanejo vrednosti primerljive med seboj (ker težko primerjamo npr. velikost diska v GB in trajanje baterije v urah). Kriterije tipično uredimo v hierarhijo. Poglavitni namen tega je, da tako med seboj v vsakem trenutku tehtamo le majhno število kriterijev (idealno 2-4). Kriterijem v hierarhiji pripišemo (po presoji) pomembnost, ki jo numerično izrazimo s pomočjo uteži. Nato sledi najpomembnejši del celotnega postopka: analiza odločitve. Spoznali smo analizo občutljivosti, primerjavo variant glede na dobre in slabe lastnosti, kaj-če analizo, primerjavo variant po dveh kriterijih (map), itd. HiView je orodje na katerem smo si postopek MCDA ogledali tudi praktično.