Ljudje se že od nekdaj navdušujemo nad idejo inteligentnih strojev. Kaj pa sploh je inteligenca? Ali je računalnik, ki premaga svetovnega prvaka v šahu, inteligenten? Ali pa robot, ki samostojno raziskuje površino Marsa? Kaj pa računalniški program, ki diagnosticira raka bolje od zdravnikov specialistov? Se nekateri liki v računalniških igrah obnašajo inteligentno?
Že od nastanka prvih računalnikov se vrstijo znanstvene in filozofske razprave o tem, in ali je možno ustvariti sistem, ki se bo obnašal inteligentno. Raziskave na področju umetne inteligence so poleg razjasnitve teh temeljnih vprašanj prinesle tudi celo vrsto orodij in pristopov za reševanje problemov, ki jih je težko ali nepraktično reševati z drugimi metodami. Pri predmetu Inteligentni sistemi bomo spoznali nekatere najbolj uporabne. Robot ali agent mora v neznanem okolju analizirati podatke, ki jih zbirajo različni senzorji. Z ljudmi mora komunicirati v naravnem jeziku, Na podlagi svojih uspešnih in neuspešnih dejanj se mora učiti in izboljševati svoje delovanje.
Tehnike, ki omogočajo inteligentno vedenje, marsikdaj temeljijo na idejah iz narave, npr. nevronske mreže in evolucijsko računanje, izkoriščajo pa tudi najnovejše dosežke iz strojnega učenja, statistike, procesiranja naravnega jezika in spodbujevalnega učenja. Naš cilj bo priprava na praktično rabo teoretičnih spoznanj in uveljavljenih tehnik na realnih problemih.
Vaje pri predmetu potekajo v obliki reševanja nekaterih nalog in posvetovanj z asistentom o seminarskem delu. Oceno vaj predstavlja skupna ocena treh seminarskih nalog, pri vseh pa je potrebno doseči več kot polovico točk. Pogoj za pozitivno oceno vaj je tudi doseženih polovica vseh točk na spletnih kvizih.
Ocena pri predmetu je sestavljena kot povprečje ocene vaj in ocene pisnega izpita, pri katerem je potrebno doseči več kot polovico točk. Oceno je mogoče izboljšati z ustnim izpitom.
