Kaj namestiti na svoj računalnik

Python in PyCharm

Pri predmetu bomo uporabljali Python 3.7 (ali novejši) in razvojno okolje PyCharm.

Najprej potrebujete Python:

  • MS Windows: namestite Python. Ko je namestitev končana, pobrišite namestitveni program, da kasneje ne bi povzročal sitnosti.

  • macOS: namestite Python kot na Windowsih ali - malenkost bolj zapleteno, a dolgoročno boljše - naučite se uporabljati homebrew. Kdor hoče razumeti več, lahko prebere tole.

  • Linuxu Python. že imate. Če v shellu napišete python, boste najbrž dobili python 2.7 (ali 2.1, v Debianu ;), če poženete python3, pa bi se moralo oglasiti kaj novejšega. Če je starejši od različice 3.6, si raje namestite (še) novejšega, trenutno 3.9.

Ko je Python že nameščen (ne prej!) namestite še PyCharm Community Edition.

Python bomo potrebovali, PyCharm je le priporočen. Kdor hoče, lahko uporablja druga okolja za Python (PythonWin, PyScripter ali katero od sto drugih), Eclipse s PyDevom ali Sublime, Visual Code, emacs, vi, Notepad++, Notepad--...

Ustvarjanje projekta v PyCharmu

Ko prvič odprete PyCharm, izberite Create New Project.

  • Izberite Pure Python.
  • Location naj bo primeren direktorij, v katerega poddirektorijih boste imeli vaje, domače naloge in podobno. To bo nekaj v slogu c:\Users\Jana\fakulteta\programiranje1 (na Windowsih, oz. ustrezno drugače drugod).
  • Odprite, kar je v Project interpreter (kliknite levo od "Project interpreter"). Tam izberite Existing interpreter in v spustnem menuju poiščite primeren Python.

    • Morda bo le eden in bo imel verzijo 3.7 ali novejšo - tisto pač, ki ste jo namestili. Različico boste prepoznali po tem, da se bo ime končalo z, na primer, python38 (macOs, Linux) ali pa se bo končalo s "python.exe", vendar bo ime direktorija, v katerem je le-ta, python38, ali pa python38-64, python38-32. Vse to je v redu.
    • Morda jih bo več. Izberite takšnega, kot opisujem v prejšnji točki.
    • Pri majhnem deležu študentov bo pokazal le Python 2.7 ali pa ničesar. Ali pa celo program za namestitev Pythona (na MS Windows). V vseh teh primerih kliknite na ... desno od spustnega menuja. V dialogu, ki se odpre, bo na levi izbrano Virtualenv Environment. Namesto tega izberite System Interpreter. V spustnem menuju verjetno še ni pravega Pythona, zato kliknite tri pike na desni in ročno poiščite Python (na Windowsih: python.exe) na svojem disku. To je potrebno zato, da bo PyCharm vedel, kje je nameščen vaš Python. Ustreznokrat kliknite OK.
  • Na koncu kliknite Create.

Vse to naredite le prvič. Nato boste v ta projekt dodajali vse, kar boste delali v okviru predmeta. Vse to boste lepo organizirali po poddirektorijih - kot boste videli početi mene na predavanjih.

Nastavitve PyCharma

  • Če vam na Windowsih ne delata znaka '[' in '{': pojdite na

    File / Settings / Keymap

    • Main menu / Navigate / Implementation(s)
    • Main menu / Refactor / Extract / Field

in odstranite pripadajoči bližnjici Ctrl+Alt+B in Ctrl+Alt+F.

(Problem je v tem, da je tipka Alt Gr isto kot Ctrl + Alt, torej je AltGr+F, kjer bi dobili oklepaj, isto kot Ctrl+Alt+F, kar je bližnjica za Extract/Field...)

  • PyCharm nastavite, da bo delal z utf-8:

    Editor / File Encodings Vse nastavite na utf-8

    Če si že predtem odprl datoteko in ti desno spodaj piše CP1250 ali ISO-8859-nekaj, klikni in spremeni na UTF-8.

(Problem je v tem, da so Windowsi včasih neumni.)

Priporočeno: Jupyter Notebook

Jupyter notebook je "beležka" za Python in kar nekaj drugih jezikov. Je osnovno orodje sodobne znanosti :), uporabljajo ga vsi, od biologov do fizikov. Celo odkritje gravitacijskih valov (Nobelova nagrada pred par leti) so objavili kar v obliki Jupyter notebooka, kar je omogočilo vsakemu, da je ponovil njihovo analizo podatkov. Letos bom predvidoma objavljal zapiske tudi v notebooku, kar je eden od razlogov, da se vam ga splača namestiti. Uporaben pa je tudi sicer.

Delo s Condo tu malo poenostavljam. V resnici je dobra tudi in predvsem, da imaš na računalniku več "navideznih okolij" za Python, z različnimi knjižnicami in morda celo različnimi Pythoni. Tule malo packamo, a za večino bo to OK in bistveno lažje.

Nameščanje Conde

Conda je program za nameščanje Pythona in knjižnic, s katerim bomo namestili vse, kar potrebujemo. Pri tem predmetu ne potrebujemo Anaconde, temveč bo zadoščala Miniconda. Poberite jo z https://conda.io/miniconda.html. Izberite tisto za najnovejšo različico Pythona. Poženite nameščanje.

Na MS Windows izberite "Just for me" (na lastnem računalniku je sicer relativno vseeno). Ko pridete na stran s kljukicami, bo verjetno ena neobkljukana, druga obkljukana. Obkljukajte še prvo. Dokončate namestitev.

Na macOS lahko minicondo namestite tudi s programom brew, če ga uporabljate (brew je program za nameščanje programov na MacOsu - priporočam). Z njim namestite condo tako, da v Terminalu napišete brew install miniconda.

Na Linuxu bo to, ugibam, sudo apt-get miniconda.

Nameščanje Jupytra

Zdaj potrebujemo lupino/terminal/ukazni pozivnik. Tisti na Windowsih pojdite na "Start" oz. na ikonico za iskanje in vtipkate Cmd ter izberete "Ukazni pozivnik". Na Macu je to Terminal (ali kaj boljšega; priporočam iTerm). Tistim, ki uporabljajo Linux, ni potrebno razlagati.

Vtipkajte

conda install jupyter

in Enter. Tole bo pobralo in namestilo kup stvari.

Če namesto tega napiše, da ne ve, kaj je conda, ste najbrž pozabili dodati ono kljukico (na Windowsih; kaj je narobe drugje, ne bi vedel). Lahko ponovno namestite condo, ali pa namesto gornjega pišete

cd \Users\Jana\AppData\Local\Continuum\miniconda3\Scripts
conda install jupyter

vendar le, če vam je (vsaj na tem računalniku) ime Jana. Sicer pa ustrezno drugače.

Če še vedno ne deluje ali pa če ne deluje na kak drug način, pišite - najboljše, da na forum, da bodo videli tudi drugi, ki imajo morda enak problem in so ga morda že rešili.

Poganjanje Notebooka

Tako kot prej poženete terminal/lupino/pozivnik. Zamenjajte trenutni direktorij tako, da vpišete

cd \Users\Jana\fakulteta\p1

seveda ob predpostavki, da ste Jana in imate stvari, povezane s tem predmetom, v poddirektoriju fakulteta\p1. (Se pravi, vpišite smiseln direktorij). Na Linuxu bo "Users" verjetno z malo, ali pa bo kako popolnoma drugače.

Nato vtipkate

jupyter-notebook

Odprl se bo vaš privzeti brskalnik in pokazal stran z Notebookom.

Če imate Windowse in reče, da ne ve, kaj je jupyter-notebook bo to spet tista kljukica; poskusite

\Users\Jana\AppData\Local\Continuum\miniconda3\Scripts\jupyter-notebook

ali pa

\Users\Jana\AppData\Local\Continuum\miniconda3\Scripts\conda
jupyter-notebook

(Enter po vsaki vrstici).

Uporaba Notebooka

Conda kaže vsebino direktorija, kjer ste pognali jupyter-notebook. Če je v tistem direktoriju ali poddirektoriju .ipynb z zapiski predavanj, ga poklikajte in se bo pokazal v novem zavihku. Lahko pa si pripravite tudi nov notebook, tako da izberete New in Python 3.

Celice so dveh vrst. V enih je programska koda, v drugih samo besedilo. Programska koda bo v našem primeru vedno v Pythonu.

Sam Jupyter pa ima dva načina dela: Command mode in Edit mode.

V prvem brišemo celice (d d) in spreminjamo tipe celic (m za Markdown, y za Code), gremo gor in dol po celicah (tipki gor in dol) ter dodajamo nove celice nad ali pod trenutno izbrano (a ali b, kot above in below). Pa še marsikaj.

Če hočemo spreminjati vsebino celice (s programom ali besedilom), jo izberemo in pritisnemo Enter, ali pa jo dvokliknemo. Tako pridemo v "Edit mode". Tam potem spreminjamo programsko kodo ali besedilo. Iz Edit modea se vrnemo tako, da pritisnemo Esc.

Vsebino celice izvedemo s Shift-Enter. Če gre za celico s programsko kodo, se bo ta izvedla in rezultati programa se izpišejo pod celico. Če gre za celico z besedilom, se bo besedilo pokazalo v "pravi" obliki.

Besedila namreč pišemo v "jeziku" markdown. Tega se je preprosto naučiti in koristno znati.

Za vse ostalo je tu menu Help.

Last modified: Wednesday, 7 October 2020, 11:57 AM