Kolesarski zapiski

Kolesar Jože je šel kolesarit. V začetku je bil na nadmorski višini 306 m in 0 m oddaljen od doma. Čez eno minuto je pogledal na števec in videl, da je na višini 330 m in 442 m oddaljen od doma; najbrž je živel pod hribom in se pošteno zagnal vanj. Čez dve minuti je bil na 303 m (najbrž na drugi strani hriba) in 892 m od doma. Na števec je še naprej pogledal vsako minuto in ker je imel izjeme spomin, si je vse te številke zapomnil, tako da jih je lahko doma shranil v dva seznama v Pythonu.

visine = [306, 330, 303, 322, 333, 353, 350, 330, 352, 306]
oddaljenosti = [   0,  442,  892, 1259, 1584, 1960, 2310, 2717, 3096, 3628]

Program naj se začne s tema seznamoma, napisan pa naj bo tako, da bi pravilno deloval tudi z drugačnimi številkami. Torej: v program ne dodajajte kakšnih številk, ki bi jih ročno izračunali iz teh seznamov, ampak naj program sam izračuna vse, kar je potrebno.

1. Izpiši razdalje, ki jih je prevozil v posameznih minutah: v prvi minuti je prevozi 442 m, v drugi 450 m, v tretji 367 m, itd. To, očitno izračunaš tako, da od vsake oddaljenosti odšteješ prejšnjo oddaljenost. Na predavanju nismo nikoli uporabili zip na ta način, vendar lahko uganete, kaj vam je storiti. Če ne, pa poglejte v zapiske, kjer se skriva tudi to. (Razni GPTji vam bodo najbrž dali drugačen nasvet, vendar priporočam, da se gibate v okviru tega, kar se učimo in razumemo.)

   Izpisati se mora torej

   442
   450
   367
   325
   376
   350
   407
   379
   532
   

2. Izpišite hitrosti v kilometri na uro. To lahko storite tako, da izračunate hitrost v metrih na sekundo (razdaljo v metrih delite s 60, ker ima minuta ponavadi 60 sekund) in jo pomnožite s 3.6, ker je 1 m/s enak 3.6 km/h.

   Izpis lahko izgleda, recimo, tako:

   26.52
   27.0
   22.02
   19.5
   22.56
   21.0
   24.42
   22.74
   31.92
   

3. Izpišite povprečni naklon v procentih (to je, metrih na meter) za vsako minuto. To storimo tako: v prvi minuti se je dvignil za 24 m (330 - 306) in prevozil 442 m, kar pomeni, da je bil naklon 24/442 = 0.0543, kar je 5.43 %. V drugi minuti se je spustil za 27 m (303 - 330) in prevozil 450 m, kar pomeni, da je bil naklon -27/450 = -0.06, kar je -6 %. In tako naprej. Naklon je torej razlika v višini deljena z razdaljo, ki jo je prevozil, pomnožena s 100.

   Nasvet: naloge se lahko lotite tako, da najprej izračunate (ne ročno vnesete!!!) seznama razdalj in višinskih razlik. Prvi bo vseboval številke, ki ste jih izpisali v prvem delu (samo dodajajte jih v seznam namesto da bi jih izpisovali!), drugi pa razlike v višini, ki jih izračunate na enak način kot razdalje. Ko imate oba seznama, ustrezno delite in množite njune vrednosti.

   Če hočete in znate, pa lahko nalogo rešite tudi brez teh dveh seznamov.

   Izpis lahko izgleda tako:

   5.429864253393665 %
   -6.0 %
   5.177111716621254 %
   3.3846153846153846 %
   5.319148936170213 %
   -0.8571428571428572 %
   -4.914004914004914 %
   5.804749340369393 %
   -8.646616541353383 %
   

   Če hočete lepši izpis, lahko uporabite funkcijo round, ki zaokroži podano število.

4. Izračunajte in izpišite skupno vsoto vzponov. V prvi minuti se je dvignil za 24 m, v drugi spustil za 27 m, v tretji se je dvignil za 19 m, itd. Celoten seznam vzponov in spustov je torej [24, -27, 19, 11, 20, -3, -20, 22, -46] (ta seznam naj se izračuna v programu iz podanih seznamov: ne kopirajte ga v program!). Ker nas zanima le vsota vzponov, seštejte vsa pozitivna števila, torej 24 + 19 + 11 + 20 = 74 m.