"Taborniška rešitev" (Zoran Bosnić)

Težava je torej v orientaciji služabnika oz. v zaznavanju, kdaj je že obdelal vse sobe, ker se glede na popolno simetričnost okrogle zgradbe ne more znajti.

Moja rešitev bi bila takšna, da naj služabnik svoje telo uporabi za kompas in se s sprednjim delom telesa obrne v eno smer (proti prvi sobi, ki jo bo obdelal), ki je analogna "severu" na pravem kompasu. Ko luč v sobi, ki jo ima pred seboj, ugasne, naj se premakne do naslednje sobe v smeri urinega kazalca po krožni palači. Pri tem ne sme spreminjati orientacije svojega telesa, torej: dovoljeni premiki so lahko samo: korak naravnost naprej / korak naravnost nazaj /korak bočno v desno / korak bočno v levo (rotacije telesa pa niso dovoljene).

Ko bo obdelal vse sobe v smeri urinega kazalca in ponovno pride pred vrata, ki jih gleda naravnost pred očmi, je to soba, s katero je začel. Tedaj lahko neha.