Nekaj preprostih slovničnih nasvetov

Nekaj problematičnih reči iz slovnice računalnikarjev

Za boljši slog in pravilnost vaših besedil bi vas radi opozorili še na nekaj najpogostejših napak, ki jih opažamo v pisnih izdelkih.

Pri večbesednem lastnem stvarnem imenu pišemo z veliko začetnico le prvo besedo (naslednje pa le, če gre za besede, ki jih pišemo z veliko začetnico iz kakih drugih razlogov). Tako kot za Smrt trgovskega potnika, Orient ekspres in Umor na Orient ekspresu, to velja tudi za programe, torej Telefonski imenik Slovenije in ne Telefonski Imenik Slovenije. Pisanje vseh besed z veliko začetnico, ki se vsiljuje iz angleščine, ni pravilno, razen kadar gre za angleške nazive, npr. Microsoft Office.

Pravilno pišemo protokol TCP/IP, strežnik SQL, zahteva http, brskalnik Firefox in ne TCP/IP protokol, SQL strežnik, http zahteva in Firefox brskalnik (sploh pa ne SQL server, http request in Firefox browser) . Prav tako ne pišemo o Intel procesorjih temveč o procesorjih Intel ali, veliko lepše, o Intelovih procesorjih. Pri delu morda uporabljamo programsko opremo Microsoft Office, nikakor pa ne Microsoft Office programske opreme. Prav tako nihče ne uporablja Open Office paketa, pač pa paket (ali zbirko) Open Office.

Pri sklanjanju tujih imen ne uporabljajte vezajev. Microsoft-ov operacijski sistem in Skype-ov vmesnik sta ravno tako nepravilna, kot bi bila Shakespeare-ov Hamlet in Merkur-jeva prodajalna.

Pika, klicaj in vprašaj so levostični: pred njimi ni presledka, za njimi pa. Klicajev in vprašajev se v strokovnih besedilih sicer izogibajte. Oklepaji so desnostični in zaklepaji (takole) levostični.

Pri pisanju vejic se spomnite na preprosto pravilo: povedki so med seboj ločeni z vejicami, razen če so zvezani z in, pa, ter, ne–ne, niti–niti, ali, bodisi, oziroma. Poleg tega imamo vejice, seveda, pri vrinjenih stavkih, pristavkih, naštevanjih... Primer, ko nam pravilo pomaga: razmere so boljše kot prejšnja leta. A vendar: razmere so boljše, kot so bile prejšnja leta.

Odvečne vejice niso pogoste le pri vezniku kot, temveč jih pogosto zmotno postavljamo za dolgimi »uvodi« v stavek. Vse vejice v naslednjih stavkih so nepotrebne. Pri programiranju tega zahtevnega in programerju relativno nenaklonjenega žepnega računalnika, si bomo lahko pomagali z Visual Studiom. Za hitrejše pomikanje po dokumentu, pritisnemo desno tipko miške in miško premaknemo na rob naslova. Kljub temeljiti preiskavi, napake niso našli. Po večletnem prizadevanju vse skupine, so projekt končno uresničili. Tako kot Kohavija in Johna, tudi nas zanima vpliv prisotnosti koreliranih atributov vpliva na delovanje algoritma. Zaradi slabših rezultatov in počasnejšega izračuna matrik po vzoru ReliefFa, smo se v poskusih omejili na opazovanje Ashenhurstove matrike. Podobno kot pri konstruktivni indukciji z Bayesovo metodo, smo tudi tu najprej opazovali pravilnost novih konceptov. Da so te vejice odveč, spet najlažje opazimo po tem, da v prvem delu stavka ni nobenega povedka (oz. glagola).

Vejice ne pišemo med večbesednimi vezniki, kot so tako da, kljub temu da... Pri tako da je vejica lahko pred tako ali pred da, odvisno od tega, kaj bi radi povedali. Če rečemo: »Deževalo je tako, da nismo mogli oditi,« je deževalo tako močno, da nismo mogli iz hiše. Pri: »Deževalo je, tako da nismo mogli oditi,« pa je pač deževalo (močno ali ne ...) , zato nismo šli nikamor.

Veznik ter uporabimo, ko potrebujemo veznik z »manjšo prioriteto« kot in. »Pobral je šila in kopita ter šel« bi po računalniško zapisali kot »pobral je (šila in kopita) ter šel«. Če bi rekli, da je »pobral šila ter kopita in šel«, bi to pomenilo, da je »pobral šila ter (kopita in šel)«. Veznik ter uporabimo le, kadar ga potrebujemo. Ne pred in ne pred ter ne pišemo vejice, razen kadar je pred njima konec vrinjenega stavka.

Svoj izraža osebkovo lastnino (osebek je del stavka, po katerem se vprašamo z kdo ali kaj). Razliko lepo začutimo na primeru: »Jože je odšel iz pisarne. Zvone je hitro pojedel svoj sendvič; Jože je medtem peljal na kosilo svojo ženo.« Obratno pa se zgodba glasi: »Jože gre iz pisarne. Zvone je hitro pojedel njegov sendvič; Jože je medtem peljal na kosilo njegovo ženo.« Vsak študent mora napisati svojo diplomo, nihče njegove.

Pri pisanju pogosto uporabljamo nepotrebne fraze, ki so se prijele zaradi napačne rabe. Veznik pa se uporablja v protislovnih priredjih, kot na primer poleti je vroče, pozimi pa mraz. Običajno je večina veznikov pa odvečnih. Fraza tri leta nazaj prihaja iz angleščine (three years ago); v slovenščini rečemo pred tremi leti. Namesto veznika v kolikor bi bilo v primerih, v katerih ne izražamo količine, primerneje uporabiti če.

Pri pisanju se izogibajte odvečnim tujkam in jih, kjer je mogoče in smiselno, nadomeščajte s slovenskimi sopomenkami, kot npr. samodejno, odstotek, poskus in težava namesto avtomatsko, procent, eksperiment in problem. Obenem pa se izogibajte tudi nasilnemu prevajanju in kvazi-prevajanju in se o sumljivih prevodih (kot je, npr. konkurenčnost, ki ne ustreza angleškemu concurrency, sočasnosti) posvetujte z mentorjem.