Robotika in računalniško zaznavanje

Scenarij št. 1: Jan stopi na platformo nad proizvodno halo v njegovem podjetju. Pod seboj zagleda kopico neutrudnih robotov, ki nad tekočim trakom sestavljajo avtomobile. Dan za dnem, uro za uro, minuto za minuto. Ne ozirajo se ne levo, ne desno, samo opravljajo svoje delo. Njihovo zaznavanje in sposobnosti so razviti za opravljanje specifičnih nalog; da nekaj postorijo, ali preverijo, če je bilo nekaj storjeno pravilno. In te naloge opravljajo z odliko. Z veliko natančnostjo zaznajo tudi najmanjše nepravilnosti na sestavnih delih, s tri-dimenzionalnim vidom lahko zanesljivo ocenijo oddaljenosti in oblike predmetov, z robotskimi rokami jih lahko primejo in z njimi rokujejo, na njih nekaj postorijo. Vse je tako kot mora biti. Proizvodnja avtomobilov poteka brez zapletov.

Scenarij št. 2: Jan se je komaj umaknil izstrelku robota XGH68. Dopoldne se je namreč Jan uprl njegovemu ukazu in sedaj ga preganja kopica humanoidnih robotov, specialni oddelek za dehumanizacijo neposlušnih ljudi. Kaznovali ga bodo namreč zaradi državljanske nepokorščine. V družbi kjer vladajo roboti, morajo namreč ljudje dosledno spoštovati njihove ukaze!

Pri tem predmetu se bomo ukvarjali s scenarijem št. 1. Naučili se boste, kako takšni robotski sistemi delujejo, iz kakšne opreme so sestavljeni, kakšne metode uporabljajo. Razumeli boste osnovne principe na katerih temeljijo računalniško zaznavanje in robotika. Predvsem se bomo ukvarjali z različnimi metodami robotskega vida s katerimi se bomo naučili procesirati slike, iskati robove in kote ter druge oblike na slikah, ločiti predmet od ozadja ter ga ustrezno obdelati in opisati. Spoznali bomo tudi osnove tridimenzionalnega vida ter osnove robotike, zgradbo  ter principe delovanja robotskega manipulatorja. Principe in metode boste osvojili in jih preizkusili v praksi. 

Z roboti v drugem scenariju pa se ne bomo ukvarjali. In ne skrbite, tudi nikoli se vam ne bo potrebno. Ljudje bomo za vedno gospodarji robotom. Se pa moramo naučiti, kako jih najbolje izkoristiti.

Delo pri predmetu poteka enakomerno skozi celoten semester. V okviru praktičnega dela študentje opravljajo domače naloge, ki jih zagovarjajo v štirih sklopih. Zagovori potekajo tipično na začetku in koncu novembra ter sredi decembra in januarja. Pisni del izpita lahko opravijo z dvema (neobveznima) kolokvijema, ki se običajno pišeta sredi in konec semestra.